Rekel sem, ko se je pred mano skrila

luč tvoje varovane lepote

Pri Alahu, bolezen me je izčrpala,

v njej sem okusil samo smrt

Moje oči od bridkega jecanja

tečejo kakor živi izviri

Mojim vekam ni bilo dovolj vseh solz,

dokler še same niso presahnile

Srce mi tava v ljubezni, hrepenenje raste,

le kdaj bo prišla najina združitev?

Luč je izginila iz mojega vida,

o lepa luna, potolaži te oči