Iz lepote vesolja prihaja moje vino,

okusil sem ga čistega in dopustnega

Črpano je iz odlik moje polne lune,

lepote, ki v sebi nosi vso popolnost

Obraz, čigar sijaj je zasijal,

in vesolje je postalo njegovo zrcalo

Če tvoje srce želi srečanje z Njim,

naj bo tvoje nagnjenje usklajeno z Njegovim

V duhu sem prostrano nebo,

v telesu sem le prah

Sem cvet, sem voda,

izgubljen v sladkosti svojega zamaknjenja

Duh se je povzpel do svojega vzvišenega položaja,

srce pa ga je začelo varovati in negovati

Telo pa je hitelo po svoji poti,

da bi tako doseglo svojo najglobljo željo

O, grajalec, ki iz nevednosti kritiziraš

ljubimca, ki je dosegel zedinjenje

Če grajaš iskreno, boš tudi sam preizkušen,

in boš to ljubezen v hipu okusil

Z izničenjem vsega razen Njega,

se zatečeš v prostranost Njegovega večnega obstoja

In s hladom pijače Njegovega zadovoljstva,

se pogasi pekoče hrepenenje srca

Naj bodo podarjeni Božji blagoslovi,

dišečnejši od vsakega parfuma

Poslancu, ki se je pojavil,

čigar luč izbriše vsako zablodo

Z mirom, ki se nikoli ne konča,

njegovi družini, ljudem visokega ugleda

Njegovim tovarišem in tistim, ki jim sledijo,

ter vsem Božjim možem