Kdo je v obeh svetovih kakor Ahmad, ki ga ljubimo?

Polna luna, v katere lepoti je vse stvarstvo izgubljeno.

Kdo mu je enak? Gospod veličastnega prestola ga je počastil

Po nravi in postavi, resnično mu je Bog to podaril.

In sonce rdeči pred lučmi njegovega vzhoda

Razumi ljudi so zbegani, ko opisujejo njegovo bistvo.

Blagoslovljen bodi Bog, kako sladke so njegove lastnosti

Lepoto je zajel, kako sijajno je njegovo obličje.

O Arabci iz doline Nuqa, o ljudje Kadhime

V vaši bližini biva luna, katere domovanje je v srcu.

Mir naj bo nanj od Boga s prestola, dokler sonce vzhaja

Nobeno sonce ali vodnik ni dosegel njegovih poti.

Bog me je obdaril s hvalnico Izbranemu

Morda bom viden med tistimi, ki hvalijo njegovo ime.

Ko pridem brat zapis svojih dejanj

Nimam nikogar razen Njega, ki svojo milost usmerja k meni.

Mohamed je gospod obeh svetov, gospod džinov in ljudi

In gospod obeh skupin, Arabcev in tujcev.

On je ljubljeni, čigar priprošnjo upamo doseči

Pred vsemi grozotami, ki nas nenadoma doletijo.

Naš prerok, ki zapoveduje dobro in prepoveduje zlo

Nihče ni zvestejši svoji besedi, bodisi v 'ne' ali 'da'.

Kakor cvet v svežini in polna luna v vzvišenosti

Kakor morje v čisti darežljivosti in čas v moči odločitve.

O moj Gospod, zaradi Izbranega nam daj doseči vse cilje

In odpusti nam preteklo, o Neskončno Darežljivi.

In, o Bog, odpusti vsem muslimanom njihove grehe

Po tistem, kar molijo v mošeji Al-Aksa in v Svetem hramu.

Po ugledu tistega, čigar dom je svetišče v Tajbi

In čigar ime je ena najveličastnejših priseg.