أهْلِ المَحَبَّةْ قاَلُولِي
Ljudje ljubezni so mi rekli
Sl
أهْلِ المَحَبَّةْ قاَلُولِي
إذَا بَلَاكَ الله بِهَا
Ljudje ljubezni so mi rekli:
Če te Bog preizkuša s to strastjo,
رَاهْ مَقَامَهَا عَالِي غَالِي
أَهْلِ الكِتَبُ حَارُو فِيهَا
Vedi, da je njen položaj visok in dragocen;
Tudi učenjaki so nad njo zmedeni.
لَا مَحَبَّةْ إلَّا بَوْصُولْ
وَ لَا وْصُولْ إلَّا غَالِي
Ni prave ljubezni brez združitve,
In ni združitve, ki ni drago pridobljena.
وَ لَا شْرَابْ إلَّا مَخْتُومْ
وَ لَا مَقَامْ إلَّا عَالِي
Ni vina, razen če je zapečateno,
In ni duhovnega stanja, razen če doseže višave.
وَ أنَا رَاقَدْ فِي مَنَامِي
أهْلَ الله وَقْفُوا عَلَيَّ
Ko sem ležal globoko v svojem spanju,
Možje Boga so stali nad menoj.
قَالُوا لِي قُمْ يَا نَايِمْ
اُذْكُرْ مَوْلَاكَ الدَّايِمْ
Rekli so mi: Vstani, o speči,
In spomni se svojega Večnega Gospoda.
النَاسْ قَالِتْ لِي بِدْعِي
وَ أنَا طْرِيقِي مَنْجُورَةْ
Ljudje mi pravijo, da sem zavajan,
A moja pot je že izklesana in jasna.
وَ إذَا صْفِيتْ مْعَ رَبِّي
العَبْدَ مَامِنُّو ضَرُورَةْ
Kajti če sem očiščen s svojim Gospodom,
Potem me sodba ljudi ne zadeva.
طِلْعِ النَّهَارْ عَلَى حِبِّي
‏حَتَّى نَظَرْتَهْ بِعِينِيَّ
Zora se je razlila nad mojim Ljubljenim,
Dokler ga nisem zagledal s svojimi lastnimi očmi.
أَنْتَ قَصْدِي يَا إلَهِي
وأَنْتَ أوْلَى مِنِّي بِيَّ
Ti si moj cilj, o moj Bog,
In imaš več pravice do mene kot jaz do samega sebe.