O Podelitelj sredstev vodstva človeštvu,

o Ti, ki si edini vreden hvale vseh svetov.

Pri Tvojih vratih, o moj Bog, nosim prošnjo,

v kateri se je utelesilo upanje mojega življenja.

Ti si Tisti, pri komer noben prosilec ni razočaran;

mar bi bila Tvoja vrata pred mojo prošnjo zaprta?

Po Tvoji milosti, o Alah, sem živel v veri v Tvojo enost;

mar bo zavrnjen tisti, ki k Tebi prihaja izpovedujoč Tvojo enost?

Moja prošnja je edina, kakor je Ena Tvoja Bit; zato po tej resnici,

mi dopusti, da vsaj za trenutek uzrem Ahmada.